Živiš na avtopilotu?
Si se kdaj znašel na drugem koncu poti in se vprašal, kako je sploh potekala pot? Ozavestil si, da se ne spomniš dela poti, ne spomniš se ali je bil ob poti radar, ali si peljal prehitro?
Skoraj zagotovo se ti dogaja, da se dnevno voziš po ustaljeni, že poznani poti. Kako izstopiti iz avtopilota in ozavestiti svoja dejanja?
Obstaja več načinov. Tu ti jih predam le nekaj:
- v službo se odpravi po drugi poti. Tudi, če bo pot nekaj minut daljša. Opazil boš boljšo zbranost, zagledal boš druge obraze, okolico, prometne znake,
- če se odločiš za ustaljeno pot, jo prevozi v tišini (brez radia). Ogleduj si okolico, z zanimanjem opazuj ostale udeležence v prometu,
- na glas si govori kaj opaziš na poti: poimenuj prometne znake, barve hiš, barve avtomobilov. Komentiraj pot v službo in nazaj,
- pogovarjaj se sam s sabo, povej si kam se pelješ, kako se počutiš na poti, kako si želiš, da bi pot potekala.
Pot v službo in nazaj je le eden od primerov, kje vse se dnevno znajdemo na avtopilotu. In ta pot je odličen trening za spremembo k boljšemu zavedanju sebe in okolice. S tem tudi krepimo zaupanje vase, zbudimo našo intuicijo in zaživimo bolj polno življenje.
Pozdravček, Ana
Supervizija = ključ do profesionalne rasti.
Supervizija je lahko prava pot do izboljšave strokovnega znanja in spretnosti. Ni le orodje za refleksijo in analizo dela, temveč tudi priložnost za kontinuirano učenje in osebni razvoj. S pomočjo strokovnega vodenja supervizorja skupaj raziskujemo izzive pri delu, prejemamo dragocene povratne informacije in iščemo nove perspektive. Ne glede na to, ali si na začetku svoje karierne poti ali si že izkušen strokovnjak, je supervizija pot, ki pomaga pri premagovanju težav, izboljšanju učinkovitosti in doseganju tvojih profesionalnih ciljev .Supervizija je voden proces, sestavljen iz 10ih (v najprej določenih) zaporednih srečanj. Skupina šteje od 5 do 8 članov - podjetnikov, ki se med seboj podpirajo, motivirajo in si izmenjujejo ideje.
Ana
Kako poteka supervizija?
Supervizija je kontinuiran proces, sestavljen iz 10ih zaporednih (v naprej določenih) srečanj, kjer se pod vodenjem supervizorja skupaj učimo, reflektiramo svoje delo in prejemamo povratne informacije.Srečanja potekajo preko ZOOM aplikacije, posamezno srečanje pa je dolgo 90min.
-Dogovorimo skupna pravila, kamor vsak član doda svoje profesionalne in osebne cilje.
-Ker je srečanj 10, ima vsak član možnost podeliti svojo izkušnjo (izpostaviti težavo na poslovni poti, primer dobre prakse).
-Vsako srečanje je sestavljeno iz petih korakov: preverjanje trenutnega počutja, refleksije na prejšnje srečanje, aktualen primer, evalvacija ter zaključek.
-Na petem srečanju sledi evalvacija, kjer preverimo dosedanje delo in kje na poti proti ciljem stojimo trenutno.
-Zadnje srečanje je zaključno srečanje, ki bo potekalo v živo in je malo skrivnostno obarvano.
Ni pomembno kje na poslovni poti si, ali si začetnik ali pa izkušen maček. Ni pomembno ali prodajaš storitev ali izdelek. Pomembna je pripravljenost na delo..Supervizijski proces učenje, kjer se člani med seboj podpirajo in motivirajo. In je odlična priložnost za rast, spoznavanje novih tehnik reševanja primera ter za osebni razvoj
Se ti zdi vredno poizkusiti?
Ana
Razlika med psihoterapijo in psihosocialnimi pogovori.
Psihoterapija je celostno, zavestno, naučeno in načrtovano obravnavanje človeka, njegovih psihosomatsko pogojenih duševnih motenj in bolezenskih stanj, z znanstveno utemeljenimi psihoterapevtskimi metodami. Psihoterapija se izvaja individualno ali skupinsko, z enim ali več psihoterapevti.
Psihoterapevt je usposobljen terapevt (psiholog, psihiater), ki pomaga pacientu primerno izraziti in začutiti čustva, reševati težave in se naučiti obvladovanja čustev, kot so stres, tesnoba, žalovanje, strah in žalost. Psihosocialno svetovanje je osredotočeno na reševanje trenutnih težav, izzivov, pogosto pa obravnava tudi počutje sogovornika in čustva, s katerimi se sooča. Izvaja se individualno ali v obliki skupinskega svetovanja oz. podpore.
Psihosocialni svetovalec pa je strokovnjak (socialni delavec ali psiholog), ki s psihosocialnim svetovanjem ljudem pomaga pri izboljševanju kvalitete življenja, pri soočanju z lažjimi osebnimi težavami ter pri iskanju in določanju ciljev.
Psihosocialni svetovalec je tudi sopotnik na poti proti boljšemu jutri in tista oseba, ki s sogovornikom skupaj premaguje majhne korake proti cilju.
Pozdravček, Ana
Kako uvesti spremembo?
Vsak izmed nas si je že kdaj želel spremembe, ob kateri bi se bolje počutil. Pa je prišel dan, ko se nismo počutili dobro, pa še ni bil ponedeljek (najpogostejši dan za uvedbo spremembe), pa smo odlašali še en dan,…
Ko se odločimo za večjo spremembo, takšno, ki od nas zahteva veliko truda, mogoče celo odrekanja, se pogosto zgodi, da nam po nekdaj dneh pade motivacija. Motivacija nam pade tudi zato, ker še ne vidimo rezultatov, naš ego nam prigovarja, da ne bomo zmogli in kaj se sploh gremo.
Pred uvedbo večje spremembe, se preizkusi z uvedbo male spremembe. Ko ti bo ta uspela, boš pridobil samozavest, vero vase in zaupanje, da ti bo uspelo.
Primer: vsak dan zjutraj popij kozarec vode (še pred jutranjo rutino, pred kavo in zajtrkom). To je opravilo, ki traja le nekaj sekund in ne zahteva veliko truda. Zvečer si na kuhinjski pult postavi listek z napisom voda, zraven postavi kozarec za opomnik. Opazuj se kako ti gre, koliko časa boš vztrajal, kateri dan po vrsti, ti bo mogoče postalo težje, in kateri dan po vrsti ti bo sprememba prišla »v kri«. Tako se boš tudi lažje pripravil na uvedbo večje spremembe.
Navijam zate, Ana
Kako zastaviti dosegljive cilje?
Ljudje si postavljamo različne vrste ciljev: poslovne, šolske, športne, življenjske,... Cilji so tisti, ki nas motivirajo, nam dajejo zagon. .Cilji naj bodo osebni, jasno postavljeni, dosegljivi in zapisani. Naj bodo tudi merljivi in dosegljivi. V primeru, da si postavimo previsok cilj, se lahko zgodi, da nam bo pot do cilja prenaporna, preveč truda bi morali vložiti v doseganje, potrebno bi bilo odrekanje in tako bi nas minila volja.. Zastavimo si cilj, ki je dosegljiv. Do katerega se bomo sprehodili postopoma, s koraki oz. s doseženimi majhnimi postajami (mini cilji). In ne pozabimo si privoščiti nagrade za dosego mini cilja in ob koncu, ko dosežemo cilj, ki smo si ga zadali.. Cilji so za nas še posebej pomembni, ko se znajdemo v slabši koži, ko preživljamo težje dneve. Takrat vzemimo v roke list, kamor smo cilje zapisali, poglejmo katere korake smo že dosegli in se za vse že narejeno nagradimo.
Navijam zate, Ana